Sabotin19.05.2022Srečanje OZVVS-jev POZVVSSPDne 19.05.2022 smo člani POZVVS-SP organizirali srečanje vseh predsedstev OZVVS-jev na severnoprimorskem katero se je odvijalo na Sabotinu. Namen druženja je bil predvsem,da se po dolgem obdobju COVID-a zopet srečamo, ter da si izmenjamo mnenja. Ob tej priložnosti smo se zahvalili bivšemu predsedniku POZVVSSP Vladu Sedeju za uspešno vodenje PO od leta 2014-2018. Dr. Blažu Torkarju pa smo podelili priznanje za pomoč pri izdaji zbornika, VLOGA TO SEVERNOPRIMORSKE PRI OSAMOSVAJANJU SLOVENIJE. Poseben pečat dogodku pa je dal predsednik ZVVS Ladislav Lipič. Njegove umirjene in spodbudne besede so zmerom dobrodošle,ker pustijo prisotnim lep občutek in tudi spomin. Da smo se na Sabotinu dobro počutili pa so poskrbeli Valči, Nika, Robi in Bogdan za kar se jim zahvaljujemo.
Sabotin10.05.2022Izdelava klopi na trasi za SabotinIvan Marinič ni zamo strokovjak za obnovo kamnitih zidov, ampak je tudi mizar. Na poti za Sabotin je izdelal klopi, da se popotnik odpočije in v miru ogleda okolicio.
Medana27.04.2022Dan upora proti okupatorjuMedana 2022 - PROSLAVA UPORA OF PROTI OKUPATORJU Kučan: »Odločitev za upor je svobodna. Svobode ni mogoče kupiti.« Prvi predsednik Slovenije je v govoru ob Dnevu upora proti okupatorju dejal, da po nedeljskih volitvah upa in želi, da bi odslej Slovenci hodili v isto smer. Po različnih poteh, a z istim ciljem. Milan Kučan, prvi predsednik Slovenije Naj najprej povem, da tega izseka iz življenja Bricev v času druge svetovne vojne nisem poznal. Me je pa tragična usoda izgnanih v nemška koncentracijska taborišča globoko pretresla. Je ena od tragičnih zgodb, ki so se nam Slovencem zapisale v preizkušnjah polni preteklosti. A nas niso zlomile. Samo okrepile so našo odločenost, da ne sprejmemo usode, ki so nam jo hoteli vsiliti tujci. Ena najstrahotnejših je doletela prav Primorce v času razraščanja in divjanja italijanskega fašizma. A ste se mu uprli, kot se je velika večina Slovencev uprla usodi, ki so nam jo namenili okupatorji. Tega upora se spominjamo 27. aprila, ko je leta 1941 OF pozvala Slovence k oboroženi vstaji. Za vas, Brice, pa ta dan nosi še poseben, dragocen spomin. To je dan, ko so se na domove v briške vasi vrnili izgnanci iz Dachaua, potem ko so preživeli njegove strahote. Nekateri se žal niso vrnili. Tudi njih se spominjamo. Bila je vojna. V vojnah se pokažejo najtemnejša, pa tudi najsvetlejša dejanja, kar jih premore človeštvo. Dogajajo se strahotni zločini, hkrati pa junaštva in pogum, ki daleč presegajo pripravljenost človeka na žrtvovanje v mirnem času. Vse to nam je Slovencem dobro znano iz vojn, ki smo jih bíli in ki so jih bíli na naših tleh. Nobene nismo pričeli mi. Bile so nam vsiljene. Tudi tista pred 30 leti, v kateri smo branili svojo odločitev za življenje v samostojni državi, in tista v drugi svetovni vojni, ko smo branili pravico slovenskega naroda do življenja in obstoja. Uprli smo se. Dokazali smo, da naroda, ki se bori za svobodo, ni mogoče premagati. Boj za svobodo zahteva velike žrtve, a narod, ki ve, zakaj se upira, jih zmore. Simbol našega upora je tudi Osvobodilna fronta. Njen klic je Slovence dvignil v boj, v osvobodilno vojno, v uporniško partizansko vojsko, vse do zmage in do prevzema odgovornosti za lastno usodo. To je zapisano v zgodovini našega naroda ne glede na poskuse tokratne oblasti, da jo zanika in predrugači s slavljenjem drugih dogodkov. Ideološka očala zgodovine pač ne morejo spremeniti. Vsak narod zmore ponotranjiti celoto svoje zgodovine. Velik del Slovencev je to že storil. Danes smo spet priče vojni. Pretreseni smo ob zločinski vojni v Ukrajini, ki se nikakor ne bi smela zgoditi. Zanjo ni opravičila. Zgodila se je, čeprav smo verjeli, da vojn zaradi izkušenj z vojnimi grozotami na Balkanu po razpadu Jugoslavije na evropski celini ne bo več. Zdaj je pri nas večkrat slišati primerjave med vojno v Ukrajini z vojno v Sloveniji, ki jo je povzročila agresija JLA po odločitvi dela političnega vodstva nekdanje skupne države. A je med tema vojnama razlika. Ob junaškem odporu teritorialne obrambe in milice ter s podporo visoke enotnosti ljudi smo v takratnem vodstvu države od vsega začetka aktivno delali za mir. Pred dejanjem osamosvojitve 25. junija smo vodstva drugih republik na srečanjih poskušali prepričati v dogovor o mirnem razhodu države. V republiški skupščini smo sprejeli resolucijo o mirni razdružitvi in jo predlagali v sprejem drugim republikam. Žal neuspešno. V pripravi nove ustave je na predlog močno razvitega mirovniškega gibanja potekalo podpisovanje deklaracija za mir za vnos mirovniškega člena v ustavo. Ko sem ob agresiji JLA državljane pozval k uporu, sem to storil z besedami: »V teh dnevih preizkušnje ostanite pogumni in trdni, s pokončno držo in brez zle misli, kot doslej.« Med vojno smo se po treh dneh, ob angažiranju takratne evropske skupnosti, začeli pogajati o premirju. Hoteli smo čim prej končati vojno in zavarovati življenja naših ljudi in tudi življenja mladih fantov v uniformah jugoslovanske armade, ki niso vedeli, zakaj se borijo v Sloveniji in zakaj morajo streljati na Slovence, s katerimi so poprej živeli skupaj toliko let. Kljub grožnjam dela generalitete v Beogradu in kljub militarističnim hotenjem nekaterih slovenskih politikov smo vojno končali z mirovnim sporazumom na Brionih. Nekateri so ga označili za izdajo. A Slovenija, ki si je z vojaškim odporom skupaj z zavezanostjo politiki miru v svetu pridobila velik moralni ugled, je takrat začela svojo uspešno pot samostojne države in njenega vključevanja v mednarodno skupnost suverenih držav. V Ukrajini prevladuje jezik vojne, ne jezik miru. Po tragičnih izkušnjah dveh svetovnih vojn je bila Evropa sredi osemdesetih let sposobna sprejeti dogovor za mir na svoji celini s Helsinško listino o varnosti in sodelovanju. V reševanju dolgotrajnega spora med Ukrajino in Rusijo ta mehanizem, ki se je razvil v Organizacijo o varnosti in sodelovanju v Evropi, ni bil spoštovan. Sporazumov med obema državama, doseženih v Minsku, državi nista uresničevali. Druge države, ki so v sporazumu sodelovale, niso dovolj pritiskale na državi in vztrajale na njegovem spoštovanju. Zdaj v tej nesrečni države žal odmevajo bobni vojne. Govorica miru je utišana. Premirja niso uresničena, pravih mirovnih pogajanj ni. Za to vojno ne bo opravičila. Rusije zgodovina za te nerazumne odločitve Kremlja za vojno ne bo oprala. Je zločin. Vojno je treba čim prej končati. Dolžnost mednarodne skupnosti je, da v njej ne posreduje le z orožjem, ampak z mirovnimi pobudami, tako kot je dolžnost ruskega in ukrajinskega vodstva, da se pogajata. Vojna se ne bo mogla končati z zmago enih in porazom drugih, predvsem ne z napadalčevo zmago. Tudi po vojni bodo Rusi in Ukrajinci sosedje. Sobivanje, kakršno koli že bo po tej vojni, polno nezaceljenih ran, bo prej ali slej zahtevalo sodelovanje in tudi skupno odgovornost za njun in evropski mir, za blaginjo in varnost njunih ljudi. Pri tem ne bo mogoče uveljavljati maksimalističnih zahtev, da bi nekdo vse izgubil, drugi pa dobil. Del svojih interesov je treba vedno videti tudi v sobivanju in vsaj v nenasilni skupni prihodnosti. O tem je treba razmišljati že zdaj, ko se v Ukrajini kopiči in govori predvsem orožje. O tem mora razmišljati tudi mednarodna skupnost, ki mora ob nujni vsestranski pomoči Ukrajini in nujnih sankcijah zoper Rusijo ustvarjati prostor predvsem za razmišljanje o takojšnjem koncu vojne, vojne, v kateri ne more biti zmagovalca. Tudi zaradi ukrajinskih beguncev, ki jih z razumevanjem in sočutjem sprejemamo tudi pri nas. Tudi Slovenci, tudi Brici, vemo, kaj pomeni biti izgnan in hrepeneti po vrnitvi na svoj dom. Prav zdaj, v odzvanjanju eksplozij in preštevanju žrtev, je čas za mirovništvo. Tako je bilo, čeprav v drugačnih razmerah, pa vendarle, v uporu zoper močnejšega agresorja tudi v Sloveniji. Ta izkušnja bi lahko bila prispevek slovenske politike h končanju vojne. Naj na koncu poudarim, da je odločitev za upor svobodna. Svobode ni mogoče kupiti. To je pokazalo tudi glasovanje na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Upam in želim, da bi odslej Slovenci hodili v isto smer. Po različnih poteh, a z istim ciljem.
Slovenija01.04.2022 Sporočilo za javnost: Obsojamo nedostojno ravnanje z državnimi simboliDatum: 1.4.2022 Sporočilo za javnost: Obsojamo nedostojno ravnanje z državnimi simboli Veterani vojne za Slovenijo, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) z začudenjem in ogorčenostjo spremljamo še eno neverjetno zgodbo, tokrat zgodbo o dvigu, spustu in ponovnem dvigu slovenske zastave pred slovenskim veleposlaništvom v Kijevu. Nobena razlaga razmer v Ukrajini ne opravičujejo ravnanje osebja našega veleposlaništva v Kijevu, da je zaradi podobnosti naše zastave z Rusko, snelo našo trobojnico. Lahko razumemo nepoznavanje mednarodnega prava pripadnikov Ukrajinske nacionalne garde, vendar to ne opravičuje dejanja zaposlenih na veleposlaništvu in dovoljenja Ministrstva za zunanje zadeve Vlade RS. Veleposlaništvo je eksteritorialno ozemlje, ozemlje Slovenije in odstranitev zastave pomeni zanikanje lastne državnosti. Zastava je sveta, zaščitena z Ustavo RS in Zakonom o zastavi, grbu in himni in tudi z mednarodnim pravom. Že to, da je ob polnomočnem veleposlaniku Slovenije v Ukrajini imenovan odpravnik poslov, je kot bi Državni zbor izvolil odpravnico vladnih poslov, ki bi vladala namesto Vlade. Igračkanje oblasti z državno zastavo in z državno himno, ko so si na državni prireditvi privoščili kršenje ustave in zakona z izvajanjem dodatne kitice, nas veterane skrbi. Veterani, ki smo se pod slovensko trobojnico z orožjem uprli JLA v vojni za samostojno Slovenijo upamo, da Kijevsko dejanje ni dodatna utemeljitev zahteve neke politične stranke po spremembi zastave in himne. Še danes imamo pred očmi prizor, ko je 26. junija 1991 nova slovenska zastava zaplapolala na večerni slovesnosti razglasitve samostojnosti na današnjem Trgu republike v Ljubljani. Številni pripadniki Teritorialne obrambe in milice smo bili takrat že v uniformah in v visoki stopnji bojne pripravljenosti, kajti na Primorskem je JLA s tanki že izvajala bojne operacije. Zato se oblastniki do te zastave obnašajte spoštljivo, zakonito in ne delajte cunje iz nje! Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo
Gonjače26.03.2022Občni zbor OZVVS Brda v GonjačahČlanice in člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brda, smo se v soboto 26.03 2022 zbrali na svojem dobro obiskanem letnem zboru članov v Gonjačah. Pridružili so se jim tudi gost iz OZVVS »VETERAN« Nova Gorica Bogdan Potokar in predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Severnoprimorske Jožko Člekovič. Soglašali so, da je kljub opisanim razmeram, veteranskemu združenju v preteklem letu uspelo realizirati vsakoletne tradicionalne aktivnosti. V Cerovem smo obeležili 30 letnico samostojne Slovenije v letu 2022 pa 10. obletnico OZ VVS Brda. Ocenili so, da jim zaradi opravljenega dela uspeva ohranjati pozornost ter ugled organizacije v lokalnem okolju. Sodelovanje z občino Brda in županom je bilo v preteklem letu dobro in želijo si, da bi se to nadaljevalo tudi v prihodnje. Oceno opravljenega dela za obdobje 2012-2022 pa so zaključili s priznanjem in zahvalo vsem prejšnjim članom predsedstev ki so delovali v predhodno omenjenem obdobju. Tudi za leto 2022 so si zastavili obsežen načet dela. Naj iz programa, ki ga je predstavil predsednik Jože Abramič izpostavimo predvsem pohod »POT MIRU« kateri bo v mesecu maju in Izlet kateri se izvede v mesecu juniju. Prejemniki priznanj OZVVS Brda so prijeli: ZLATA PLAKETA OZVVS BRDA: MITJA MOČNIK in ZORAN ZLOBEC SREBRNA PLAKETA OZVVS BRDA: BORIS SIMČIČ,ZLATKO LIPICER,MIRAN RIBOLICA,JADRAN BAJT,LJUBOMIR PRINČIČ,ZORAN KONCUT,DAVORIN KORENJAK,BORIS MARINIČ,EDBIN ERZETIČ BRONASTA PLAKETA OZVVS BRD: IVAN MARINIČ,MILENKO SREBERNIČ,JADRAN STREHAR,ADRIJAN ROŽIČ,DEJAN PULEC,MILOŠ SIRK,DEJAN DOMENES JOŽE ČLEKOVIČ-Predsednik POSVP BOGDAN POTOKAR KOVANEC ZZVS VASJA PERŠOLJA GATIS d.o.o. Svoje letno srečanje so veterani in veteranke skupaj s svojimi gosti zaključili s prijateljskim druženjem katero nam je omogočila Gostilna »PRI MARJOTU« .
Ljubljana19.03.2022Urejanje članske evidence ZVVSLarisa in Darko sta bila danes nepogrešljiva člena na seminarju za urejanje članske evidenve v ZVVS. Hvala vama za vse....
Slovenija04.03.2022Izjava za medije predsednika ZVVS Ladislava LipičaV Zvezi veteranov vojne za Slovenijo smo ob napadu Ruske Federacije na Ukrajino izrazili zaskrbljenost in ogorčenje nad uporabo vojaške sile...
Vpadnica na Sabotin14.02.2022Zemeljska dela pri obeležju na vpadnici za SabotinDne 14.02.2022 se je dovažalo mankajočo zemljo ter urejalo zemljiška dela pri obeležju na Sabotinu.
Brda03.02.202210.obletnica OZVVS BRDAOBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO BRDA PRAZNUJE Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v lanskem letu praznovalo svoj deseti jubilej od ustanovitve kot samostojno območno združenje in ne več kot sekcija Območnega združenja »Veteran« Nova Gorica. Le leto kasneje je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda (OZVVS Brda) bilo sprejeto pod okrilje Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), mesec za tem pomembnim dogodkom pa je sledilo slovesno razvitje prapora združenja na gradu Dobrovo. V desetletnem delovanju so veterani in veteranke OZVVS Brda izvedli številne aktivnosti na območju občine Brda kot širše po Sloveniji in tudi onkraj državne meje Republike Slovenije. Zgodovina veteranske organizacije v Brdih sega v leto 2001, ko so se dne 20. aprila v Vinski kleti Brda zbrali briški veterani in ustanovili prvo veteransko sekcijo, ki ji je predsedoval Mitja Močnik, po dveh letih pa je sekcijo prevzel Davorin Korenjak, za njim pa Aleš Simčič. Želja po samostojni poti je vzklila že takoj po ustanovitvi sekcije, vendar se zaradi subjektivnih razlogov ni uresničila vse do leta 2012. Na samostojno pot kot območno združenje so stopili s potrditvijo veteranov na volilnem občnem zboru na Dobrovem 3. februarja 2012. Za predsednika je bil izvoljen Mitja Močnik, ki je združenju predsedoval do leta 2020. OZVVS Brda je bilo potrjeno in sprejeto pod okrilje Zveze veteranov vojne za Slovenijo na glavnem zboru ZVVS v Zagorju 13. aprila 2013. Prvi večji slovesen dogodek v okviru združenja je bilo razvitje prapora OZVVS Brda na gradu Dobrovo 31. maja 2013, ko je iz rok predsednika ZVVS generala Ladislava Lipiča prejel prapor predsednik združenja Močnik in ga predal v varstvo praporščaku združenja Borisu Simčiču. Še v istem letu je združenje podpisalo pogodbo z občino Brda o izvedbi projekta Pot miru prve svetovne vojne od Alp do Jadrana in je v dveh letih uredilo in obnovilo številne ostaline prve svetovne vojne na območju Brd predvsem pa na Sabotinu in vse primerno označilo z informativnimi tablami in smernimi količki in s tem umestilo tudi občino Brda na zemljevid čezmejnega sodelovanja v okviru projekta Poti miru prve svetovne vojne od Alp do Jadrana. V sklopu tega projekta je začelo združenje izvajati tudi vsako letne pohode Po poti miru v občini Brda, ki je v letošnjem letu že sedmi po vrsti, čeprav je bilo potrebno v času pandemije kovid določene aktivnosti prekiniti. Podporo pri izvedbi pohodov združenju nudi tudi občina Brda in Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. V sklopu navedenega projekta je bila ob praznovanje Svetega Križa v Kojskem odprta začasna razstava o Poti miru v občini Brda, ki so jo pripravili člani združenja v sodelovanju z občino Brda in ZTKMŠ Brda. Združenje zelo dobro sodeluje tako z občino in drugimi ustanovami v okviru občine Brda in navzven kot z drugimi sorodnimi veteranskimi organizacijami iz celotne Slovenije, z ZZB NOB, policijsko veteransko organizacijo SEVER, Zvezo slovenskih častnikov in drugimi. Vsa leta se tudi dvakrat letno v sodelovanju z OZVVS »Veteran« Nova Gorica člani združenja dvigujejo zastavo Republike Slovenije na Sabotinu v spomin, ko je vod briško-beneškega odreda teritorialne obrambe 27. julija 1991 dvignil v čast samostojne Republike Slovenije zastavo na južnem grebenu Sabotina. Člani se udeležujejo poleg raznih slovesnosti tudi določenih pohodov, tekmovanj in strelskih tekem, ki jih organizirajo razna območna združenja ali zveza veteranov. Tako so se ekipe OZVVS Brda izkazale že nekajkrat po Sloveniji Danes društvo šteje več kot dvesto članic in članov in nadaljuje s številnimi aktivnostmi in dogodki tako v okviru občine Brda kot izven nje. Dne 28. maja 2016 je v okviru 2. pohoda po Poti miru v občini Brda slovesno otvorilo obeležje slovenske zgodovine »Slovenija 1991« v Vrhovljah pri Kojskem kjer sta župan občine Brda g. Franc Mužič in predsednik ZVVS g. Ladislav Lipič posadila potomko najstarejše slovenske lipe, najevsko lipo ob 25. letnici samostojne Slovenije. Poleg obeležja pa je bila postavljena tudi informativna tabla slovenske vojaške zgodovine in prelomnih obdobij ključnih za Slovenijo od nastanka človeštva do danes v štirih jezikih in informativna tabla Poti miru od Alp do Jadrana. Poleg številnih udeležb veteranov in veterank OZVVS Brda na slovesnostih in prireditvah tako v domicilni občini kot drugod po Sloveniji se vsako leto za člane OZVVS Brda organizira letni izlet in pohod Po poti miru v občini Brda. Do sedaj se je v okviru izletov obiskalo številne zanimive lokacije po Sloveniji vezane tudi na osamosvojitvene dogodke iz obdobja vojne za Slovenijo leta 1991 kot druge pomembne zgodovinske prelomnice Slovencev in ozemlja Republike Slovenije skozi stoletja. Med najbolj odmevnimi izleti je bil zagotovo obisk NATO letalske baze v Avianu v Republiki Italiji. Združenje pa organizira tudi vsako letno novo letno zabavo za vse članice in člane, ki lahko s seboj tako kot na izlet pripeljejo tudi ožje partnerje in partnerke oziroma družinske člane. Odziv na tovrstne dogodke je vedno visok in vzdušje polno veselja in dobre volje. Omeniti velja tudi, da je za uspešno vodenje OZVVS Brda in izvedbo aktivnosti v okviru projekta Poti miru v občini Brda leta 2016 na občinski slavnostni seji v Vili Vipolže predsednik Mitja Močnik prejel občinsko nagrado občine Brda kar je plod delovanja celotnega združenja. Med pomembne dogodke, ki jih je v desetletju delovanja organiziralo združenje pa šteje tudi humanitaren dogodek leta 2018, ko so člani OZVVS Brda organizirali v Vinski kleti Dobrovo dobrodelni koncert domoljubnih pesmi. Na koncertu so nastopili briški pevski zbori, učenci OŠ Dobrovo in Pihalni orkester Brda. Koncert je bil organiziran v počastitev Dneva suverenosti in ob 50 letnici ustanovitve teritorialne obrambe Republike Slovenije. Zbrani prostovoljni prispevki v višini petsto evrov so bili namenjeni Splošni bolnišnici Franca Derganca Šempeter - Oddelku za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora za nakup pulznega oksimetra s silikonskim senzorjem za otroke in dojenčke. Pandemija kovid v obdobju 2020 in 2021 je ohromila tudi delovanje združenja vendar so se takoj po sproščenih ukrepih aktivnosti nadaljevale na vseh področjih. Izvedel se je leta 2020 edino občni zbor združenja saj je bilo volilno leto in je vodstvo združenja prevzel nov predsednik, ki je dva mandata opravljal funkcijo sekretarja Jože Abramič, ki združenje vodi z novimi člani predsedstva naprej po začrtani poti, ki se je do sedaj izkazala kot prava pot, ki rodi uspehe na različnih področjih delovanja in sodelovanja tako s prebivalci domicilne občine Brda kot z veteranskimi in rodoljubnimi organizacijami po Sloveniji. Žal so se v desetletju delovanja združenja od nas poslovili tudi nekateri veterani z Brd na katere se člani združenja vedno spomnimo na dogodkih z minuto molka in z obiskom krajev kjer so dobili svoj zadnji mir. S prižigom sveče in minuto molka z mislijo na njih se jim poklonimo v večen spomin. V imenu vseh članov OZVVS Brda se zahvaljujemo vsem prebivalcem Brd za podporo in sodelovanje predvsem pa občini Brda, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, PGD Brda in drugim posameznikom in organizacijam za vso dosedanjo pomoč in podporo pri delovanju OZVVS Brda. Tekst: Mitja Močnik in Jože Abramič Fotografije: Foto 1: Predsednik OZVVS Brda Močnik s predsednikom ZVVS generalom Lipičem po podpisu pristopne izjave v ZVVS Zasavju aprila 2013 (foto: Vlado Žgeč) Foto 2: Brici pri dvigovanju zastave na Sabotinu v spomin na dvig zastave julija 1991 leta. (Foto: Mitja Močnik) Foto 3: Glavni praporščak združenja Boris Simčič ob prevzemu prapora združenja maja 2013 na Dobrovem. (Foto: Andrej Colja) Foto 4: Strelska ekipa OZVVS Brda je dosegla leta 2016 na tekmovanju na strelišču Mlake pri Vipave visoke strelske rezultate. (Foto: arhiv OZVVS Brda) Foto 5: Prapor OZVVS Brda na osrednji slovenski slovesnosti na GEOSS-u. (Foto: arhiv OZVVS Brda)
Brda28.01.2022Pismo predsednika ZVVS Ladislava LipičaSpoštovani podpredsedniki in člani predsedstva ZVVS, predsedniki in podpredsedniki ter sekretarji OZVVS, spoštovani predsedniki delovnih teles ZVVS, drage vojne veteranke in veterani!
Sabotin26.12.2021Tradicionalni dvig zastave ob dnevu samostojnosti in enotnosti na SabotinuDan, ko smo Slovenci enotno rekli DA in dobili svojo državo, je dan, ki ga lahko s ponosom proslavljamo, lahko nam je v navdih in nas vsako leto znova spomni, da smo hvaležni za svojo čudovito Slovenijo, jo cenimo in skupaj ustvarjamo državo tudi za naše zanamce...
MMP Vrtojba09.12.2021Odkritje spominskega obeležja na Mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. Odkritje spominskega obeležja na Mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba.
Sabotin30.11.2021Obnova zrušenih zidov na trasi POTI MIRUMed 20.11.2021 in 30.11.2021 je Ivan Marinič vspostavil prehodnost v strelskih jarkih na Sabotinu za kar se mu OZVVS Brda iskreno zahvaljuje.
Brda31.10.2021Obisk grobov pokojnih članov OZVVS Brda in komemoracija v Gonjačah.Obisk grobov pokojnih članov OZVVS Brda in komemoracija padlim v NOB 1941-1945 v Gonjačah.
Tolmin25.10.202130. obletnica samostojne Slovenije v Tolminu 25.10.2021Proslava ob 30.obletnici samostojne Slovenije v Tolminu.