Gorenjska11.10.2024Letni izlet OZVVS Brda na GorenjskoVeterani OZVVS Brda smo v petek 11.10.2024 izvedli letno strokovno ekskurzijo na Gorenjsko. Iz Dobrovega smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah. V spominskem parku taborišča Mauthausen Ljubelj nas je pričakal Anton Stritih predsednik OZVVS Tržič, kjer nam je do potankosti prikazal dogajanje desetdnevne vojne za Slovenijo na Ljubelju. Vodiči spominskega parka Ljubelj so nam opisali obdobje med leti 1943-1945 pri gradnji predora na Ljubelju, nato smo se zapeljali še do čevljarskega muzeja v Tržič, kjer smo si ogledali razvoj čevljarstva na slovenskem. Pot nas je naprej peljala do Begunj kjer smo si ogledali muzej legendarnega ansambla Slavka Avsenika. Sledilo je še kosilo in družabno srečanje članov OZVVS Brda.
Brda05.10.2024Obisk OZVVS Trebnje v BrdihDne 05.10.2024 so prišli člani OZVVS Trebnje na obisk v Goriška Brda. Zaradi dežja smo prvo srečanje prestavili v kulturni dom na Humu. Iz OZVVS Brda smo prisostvovali sprejemu: Jože Abramič Igor Brešan , Zlatko Lipicer, Zvonimir Kristančič in Jadran Bajt . Po pozdravnem nagovoru predsednika OZVVS Trebnje Antona Marolta In predsednika OZVVS Brda Jožeta Abramiča je besedo prevzel Zvonimir Kristančič. Kot poveljnik Briškega odreda je prisotnim podal potek dogajanj v deset dnevni vojni za Slovenijo v Goriških Brdih. Po izčrpnem poročanju je sledilo družabno srečanje in fotografiranje pri spominskem obeležju na vpadnici za Sabotin. Člani OZVVS Trebnje so se nato odpravili z lokalnim vodičem na ogled znamenitosti v našem kraju.
CERJE21.09.2024Člani OZVVS Brda počastili mednarodni dan miru na Cerju21. septembra 2024 s pričetkom ob 11.00 uri se je na Cerju, pred Pomnikom miru, pričelo srečanje ob mednarodnem DNEVU MIRU s častno gostjo senatorko v Italji Tatjano Rojc. Vrednoti miru, ki ni umevna sama po sebi, niti dana vsem generacijam in narodom v enaki meri ali obliki, smo se ponovno poklonili na mestu, kjer je vojna pustila najbolj krute odtise. Da se spomnimo, opomnimo, razumemo, ozavestimo in ne pozabimo. V programu so nastopali: Rebeka Pregelj, Tatjana Mihelj, Tomaž Domicelj, Ervin Fritz, Dijakinje in dijaki iz gimnazije Nova Gorica in BIG BEND Nova.
Brežice07.09.2024Svečan postroj praporščakov ZVVSTudi letos so se zbrali praporščaki Zveze veteranov vojne za Slovenijo na svečanem postroju, ki je bil tokrat v Brežicah. Prisotni so bili praporščaki iz 31 društev, kar je nekaj manj kot pretekla leta. Zagotovo je temu botrovala tudi bolj zgodnja trgatev v vinorodnih okoliših. Zbrane so nagovorili predsednik OZVVS Brežice Darko Udovič ter župan občine Brežice Ivan Molan. Osrednji govornik pa je bil predsednik ZVVS Ladislav Lipič. Poudaril je predvsem simbolni pomen takšnih prireditev, ki utrjujejo domoljublje in predvsem ohranjajo spomin na tedanje dogodke, ko smo kot narod stopili skupaj in obranili osamosvojitev. Prenos vedenja na takratno dogajanje je še posebej pomembno za mlajše generacije, ki nimajo prav veliko priložnosti za seznanitev z dogodki iz 1991 leta.
Kožbana07.07.202480. obletnica zborovanja v KožbaniDne 07.07.2024 smo se člani OZVVS Gornje Posočje, OZVVS Cerkno-Idrija, OZVVS Ajdovčina -Vipava in predsedstvo OZVVS Brda udeležili 80. obletnico zborovanja v Kožbani katero se je odvijalo sredi vojne vihre 09.07.1944 leta. Glavi govornik je bil Predsednik zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. Vsem udeležencem zborovanja se zahvaljujemo za udeležbo, posebna zahvala pa gre Slavici in Edbinu Erzetič (Čarga) za sprejem na njihovi kmetiji.
Kožbana07.07.2024Slavnostni govornik Predsednik ZVVS Ladislav lipič v Kožbani-Goriška BrdaSpominska slovesnost ob 80. obletnici velikega zborovanja v Kožbani - Goriška brda. Slavnostni govornik Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič je povedal: Spoštovani gospod župan, predsednik borčevske organizacije Žarko Kodermac, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, tovarišice in tovariši in vsi udeleženci današnje slovesnosti Čeprav smo Dan državnosti praznovali pred dvema tednoma, je še vedno priložnost, da si izrečemo čestitke in naši državi zaželimo svetlo, lepo in predvsem varno pot v prihodnost ob naslednjih besedah: »Spoštujmo svojo državo in ljubimo svojo domovino«. Spoštovane, spoštovani! V prvih stavkih mojega govora bi se vam želel zahvaliti za priložnost, da lahko spregovorim ob 80. obletnici tako pomembnega dogodka, kot je bilo zborovanje nad vasjo Kožbana in namenoma navajam del na vabilu zapisanega besedila: »V nedeljo, 09. julija je bil v Brdih največji praznik. Tega dne se je prvič v zgodovini vršil veliki in svobodni volilni shod na planoti v hrastovem gozdičku nad vasjo Kožbana. Udeležilo se ga je nad 2000 ljudi. Na shodu sta govorila dva župnika, predsednik narodno osvobodilnega odbora tov. Taras in župnik, na čigar župnišču se je ta shod vršil. Mitinga sta se udeležila poslanec SNOS-a, znan primorski protifašistični borec in narodni poslanec tovariš Srebrnič in član pokrajinskega odbora za slovensko Primorje tov. Jošt«. To je le del zapisanega poročila v dokumentu poslanemu štabu 9. korpusa NOV in partizanskih odredov YU. V navedenem dokumentu je zapisano tudi to, da so na zborovanju sodelovali tudi predstavniki tujih vojaški misij. Prisoten je bil angleški major Tucker, italijanske partizane sta zastopala brigadni politkomisar Vanni in namestnik brigadnega komandanta Sasso. Našo partizansko vojsko pa sta zastopala tov. Tine, član odreda in kot zastopnica briških žena tovarišica Pavla. Podatke, zapisane na vabilu, tudi sam navajam in poudarjam iz dveh pomembnih razlogov in sicer: -prisotnost predstavnika angleške vojaške misije je bilo priznanje partizanski vojski kot polnopravni članici velike mednarodne proti hitlerjevske koalicije, kar nekateri tudi danes nočejo ali ne morejo, zaradi lastne kolaboracije s silami zla, razumeti -s prisotnostjo predstavnikov italijanskih partizanov pa se je potrdila skupna borba proti nemškemu okupatorju, italijanskemu fašizmu in slovenski belo-plavi gardi za osvoboditev, ki je bila tudi predpogoj za rešitev problemov v prihodnjih odnosih med italijanskim in slovenskim narodom na obmejnih in narodnostno mešanih predelih Kot nekdo, ki je bil rojen nekaj let po koncu druge svetovne vojne in ni bil udeleženec takratnih zgodovinskih dogodkov, ne morem zveneti popolnoma verodostojno. Svoja spoznanja sem zato črpal iz zapisanih zgodovinskih dokumentov in povzemal po spominu iz vsebine pogovorov z udeleženci dogodkov. Zato ne morem in tudi ne smem ne omeniti tovariša Janeza Stanovnika, ki je na slovesnosti prav tu, v Kožbani, pred desetimi leti, ob 70. obletnici spominske slovesnosti poudaril velik pomen zborovanja, navajam, »tudi zato, ker so na njem ljudem spregovorili tisti, ki so uživali veliko zaupanje domačinov in Primorcev«. V svojem govoru je tov. Stanovnik poudaril, da je bil narodnoosvobodilni boj Primorcev odločilen, da so zavezniki na mirovni konferenci po vojni Primorsko ponovno priključili k Sloveniji oz. tedanji Jugoslaviji. Njegova trditev, da so bili Primorci borci za slovensko mejo in če ne bi bilo Primorske, ne bi bilo slovenske države je v teh zapletenih razmerah, ko je pojav novega fašizma kruta realnost, še kako pomembna. Tudi zato je potrebno pritrditi temu, kar je zapisal angleški zgodovinar Taylor, da so Primorci plebiscit izglasovali s krvjo in zaradi tega, ker so Primorci tako množično podprli osvoboditev. Vse to in še marsikaj, kar je vezano na naš narodno osvobodilni boj in celotno uporništvo slovenskega naroda, je vgrajeno v temelje naše državnosti. Spomnimo se tega upornega duha na prostoru, ki zajema današnje ozemlje Slovenije: od izgube samostojnosti v prvi državi Karantaniji do kmečkih uporov in bojev za staro pravdo, od slovenskega protestantizma v 16. stoletju do zedinjene Slovenije 1848 in kasnejšega narodnega programa v 19. stoletju. Spomnimo se bojev za severno slovensko mejo v prelomnih letih 1918/1919 in vseh tistih mladih fantov, ki so padli za neko drugo državo. Spomnimo se tigrovcev in njihovega aktivnega upora zoper fašizem. Spomnimo se bazoviške gmajne in ubitih primorskih domoljubov, kateri še danes čakajo, da bo naša država poskrbela za blišč njihovih imen. In duh uporništva, o katerem govorim, naj prinaša tudi sporočilo o uporu in boju slovenske partizanske vojske v obdobju 1941-1945 in seveda o sklepnem dejanju naše samostojnosti-plebiscitu za samostojno slovensko državo leta 1990 z uspešno obrambo mlade države Slovenije v osamosvojitveni vojni leta 1991. Velikokrat slišimo nekakšno samo spraševanje, kaj bi bilo, če ne bi bilo generala Maistra, tigrovcev, NOV-kaj bi lahko leta 1991 osamosvajali? In če ne bi bilo teritorialcev in miličnikov in če ne bi bil preprečen miting resnice? Vsako takšno samo spraševanje je popolnoma odveč! Namesto tega moramo še bolj strniti vrste in se skupaj, z ramo ob rami, boriti za temeljne vrednote, ki so vgrajene v temelje naše države-pravičnost, tovarištvo, medsebojno spoštovanje in sodelovanje ter mir! Danes tisti, ki delijo Slovenke in Slovence na tiste, ki so bili za osamosvojitev ali proti osamosvojitvi, le nadaljujejo svoje poslanstvo ponovnega vzpodbujanja sovraštva in razdvajanja. Namesto vsega naštetega se raje veselimo in bodimo ponosni na vse, kar smo kot narod dosegli. Izborili smo si samostojnost in lastno državo s trudom in žrtvami številnih generacij. Danes je Slovenija vsaj formalno pravno gledano enakopravna članica evropske unije, vojaškega zavezništva NATO, članica OZN in letos že drugič nestalna članica varnostnega sveta OZN. Na mednarodnem področju so to gotovo dosežki, na katere smo lahko upravičeno ponosni in le ti nam omogočajo relativno varnost in mirno življenje na razburkanem evropskem političnem morju. Zavedati pa se moramo, da današnja Evropa ni več Evropa časa, ko smo jo videli in doživljali kot kontinent miru in stabilnosti. Vrednote, kot so mir, notranja povezanost različnih interesov, stabilnost in razvoj gospodarstva, kar bo povečevalo stopnjo medsebojnega zaupanja in preprečevalo vojne, je preteklost in o takšni Evropi razmišljamo le ljudje, ki jih danes imenujejo »nostalgiki preteklosti«. Danes v Evropi prevladujejo le gospodarski interesi ali bolje interesi kapitala ter trgovski interesi. Zaradi vojn, podnebnih sprememb in političnih nestabilnosti v posameznih neevropskih državah so se začele množične migracije, ki so preplavile zahodno Evropo in to traja še danes. Nesrečnike, ki bežijo pred vojnimi grozotami velik del evropske desne politike izkorišča za jačanje svoje politične opcije, ne glede na posledice, ki jih takšna politika povzroča. In takšna politika je vzrok, da je vojna potrkala tudi na vrata Evrope. Soseda naše sosede je v pravi, vroči vojni. Govorim o ukrajinsko-ruski vojni, ki ji ni videti konca. Med svetovnimi voditelji ni pripravljenosti za pogajanja in končanje vojne. Vtis, ki je več kot upravičen je, da potek in trajanje vojne narekujejo interesi orožarske industrije in z njimi povezanih političnih lobistov, ki so podnevi odeti v oblačila borcev za svetovni mir ponoči pa postanejo jastrebi, katerim je zaslužek in osvajanje tujih ozemelj z naravnimi viri posvečen cilj. In zgodila se je še ena vojna na bližnjem vzhodu, kjer je po terorističnem napadu palestinskega Hamasa Izrael napadel Palestince v Gazi. Nesorazmerna uporaba sile z grožnjo po potrebi popolnega uničenja Palestincev je rezultiralo v genocidu nad palestinskim narodom. Nihče od vplivnih in v vojno vpletenih pomembnih politikov pa ni pripravljen govoriti o vzrokih nastanka teh kriz in zakaj je do vojn sploh prišlo. Nekaj je pa gotovo-o končanju vojn bodo odločali veliki takrat, ko bodo doseženi njihovi interesi. Žal med njimi ne bo Evrope, ki je s svojo politiko izgubila status globalnega igralca. Vse, kar sem v zelo strnjeni vsebini imel priložnost povedati, je povzročilo v Evropi in seveda tudi pri nas v Sloveniji marsikaj, na kar ne moremo biti ponosni. Sovražni govor, širjenje dezinformacij, nasilje, sovraštvo postaja naš vsakdan. Ponovno se pojavljajo nekakšni stražarji naše varnosti, ki pa danes imajo vse znake fašizma in fašističnih formacij. Prižgane baklje, nacistični simboli, demonstracija nasilja in korakanje v našem glavnem mestu. Ni nobene reakcije, niti politične niti pravne. Z njimi sodelujejo celo nekateri poslanci DZ, ki bodo sedaj sedeli v evropskem parlamentu in imeli priložnost takšno politiko demonstrirati v EU parlamentu. Vse to nas lahko navdaja z zaskrbljenostjo in s strahom pred prihodnostjo tudi v naši deželi. Vsi dosežki naše države, katerih ni malo in so nas uvrstili na svetovni zemljevid demokratičnih držav, se lahko čez noč spremenijo v nekaj, kar si velika večina državljank in državljanov Slovenije ne želi. Naj bodo te besede poziv k razmisleku o našem življenju v prihodnosti ravno tu, kjer so se dogajale za slovenski narod usodna dejanja in kjer je dokazano, da je kljub različnosti možno življenje v medsebojnem razumevanju in sožitju. Spoštovane, spoštovani Pred desetletjem smo 04. julij praznovali s spoštljivim spominom na partizanske borce, kot Dan borcev. Tudi danes se jih spomnimo in spomnimo se njihovih junaških dejanj tudi za našo svobodo in za svojo in našo domovino!
Gonjače30.06.2024Spomin na dogodke v Gonjačah vpadnica za SabotinČlani veteranskega združenja SEVER za Severno Primorsko in Območno zdrženje veteranov vojne za Slovenijo Brda smo se danes obudili spomine izpred 33 let kateri so se odvijali na vpadnici za Sabotin. Lepo smo preživeli lep večer v prijetni družbi......
Rožna Dolina28.06.2024Spomin na dogodke izpred trintrideset let v Rožni Dolini28.06.2024 smo se spomnili dogotkov izpred 33 let v Rožni Dolini.....
Sabotin25.06.2024dvigovanje zastave ob dnevu državnosti na Sabotinu25. junij 2024 smo člani treh veteranskih organizacij na Sabotinu iz obdobja 1990 – 1991, OZVVS VETERAN Nova Gorica, OZVVS Brda in veteransko društvo Sever Severno Primorske dvignili zastavo v počastitev dneva državnosti.
Kanal24.06.2024Člani OZVVS Brda smo se udeležili proslave v v KanaluNa predvečer dneva državnosti se je v večnamenski dvorani OŠ Kanal odvila slavnostna proslava. Ob zvoku koračnice so na oder prikorakali praporščaki OZVVS Cerkno-Idrija, OZVVS Brda in OZVVS Kanal nato pa je slavnostno vzdušje oplemenitila še slovenska himna. Najprej nas je nagovoril g. Ivan Humar, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kanal in poudaril, da časi, ko smo se odločali za samostojno državo, niso bili lahki in da se je bilo potrebno zanjo boriti. Spomin na vložen trud in žrtve ob osamosvajanju moramo spoštovati in negovati - ne samo ob prazniku, ampak vsak dan. Župan Miha Stegel je v svojem slavnostnem nagovoru poudaril, da so vrednote, ki jih v teh dneh praznujemo, skupne vsem. Skupaj s svobodo nam je dana tudi odgovornost, da se spominjamo žrtev, ki so bile potrebne za to, da imamo danes svojo državo. Odgovornost do tega, da skupaj delamo za dobro, da gradimo skupnost in se trudimo sodelovati z vsemi, tudi če se v nekaterih stvareh ne strinjamo. Izrazil je še prepričanje, da se kljub različnim pogledom zagotovo strinjamo v veliki večini zadev in da skupaj lahko naredimo veliko dobrega, če postavimo v ospredje sodelovanje in solidarnost. Proslavo je vodila Kristina Furlan, z glasbenimi in kulturnimi točkami pa so jo lepo zaokrožile tudi nastopajoče: mlada kantavtorica Dajana Konjedic, recitatorka Gaia Simčič in vokalna skupina Liška dekleta. Foto: Damijan Simčič ZOSO
Sabotin22.06.2024Čiščenje teraedrovSebastjan Kocina, član prostovoljnega gasilskega društva Dobrovo si je danes vzel čas in opravil čiščenje tetraedrov, kateri so bili zamazani z lišajem. Člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brda se mu iz srca zavaljujemo in mu želimo obilo zdravja, gasilskemu društvu Dobrovo pa hvala za pomoč.
Brda01.06.20248. pohod POT MIRU v občini BrdaDne 01.06.2024 som izvedli 8. pohod Poti miru v Brdih. Pohodnike smo pričakali pred kulturnim domom na Humu. Pozdravni nagovor je imel predsednik OZVVS Brda Jože Abramič, znamenitosti Brd ter zgodovino iz 1. svetovne vojne pa je povzel Mitja Močnik. Na pohod so prišli naši kolegi iz OZVVS Domžale, katere je vodil predsednik Janez Gregorič, iz OZVVS Škofja Loka podpredsednik Janez Dolinar, pohodnike iz OZVVS Idrija Cerkno pa je vodila Milena Kržišnik. Najmlajši pohodnici pa sta bili 10 letna Trina in 7 letna Lena iz Železnikov. Ostali pohodniki so bili iz Brd in širše okolice. Pohod je bil nezahteven in je potekal delno po asfaltni cesti delno po planinskih poteh katere so v Občini Brda. Pohodniki se na posameznih točkah seznanili z vojno zgodovino izpred sto devet let, ter spoznali znamenitosti vzhodnih Brd. Trasa pohoda je bila dolga ca 8 km in potekala na relaciji: Hum-Snežatno-dolina Birše – Kojsko - Sv.Križ - Hum. Za organizacijo pohoda se zahvaljujemo: Občini Brda, Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter OZVVS Brda. Pahvala pa gre tudi našim članom , kateri so pomagali za izpeljavo pohoda in to so: Boris Simčič, Bajt Jadran, Igor Brešan, Zoran Koncut. Posebna zahvala pa družini Tomažič iz Kojskega za darovane češnje in Mitji Močniku za izčrpno podajanje zgodovine Brd med samim pohodom. Za dober pasulj z rebrci in pecivom pa se zahvaljujemo Restavraciji Gurman - Nova Gorica. Lepo je bilo v prijetni družbi in upam, da se vidimo naslednje leto.
Peternel26.05.202480. let spomina na žrtve pri Peternelu-Goriška BrdaDne 26.05.2024 smo se s kulturnim programom, ki so ga soustvarjali Pihalni orkester Brda , Mopz Srečko Kumar , učenci OŠ Alojza Gradnika Dobrovo in POŠ Kojsko, Anej Peršolja, DŽC Cerovo , Planinsko društvo Brda , domačini in lokalne organizacije za vrednote NOB, Zveza veteranov vojne za Slovenijo Brda in častna straža Slovenske vojske , spomnili na vojna zločina agresorja, ki je pred 80. leti kruto odvzel življenja 10 talcem v Gornjem Cerovem in 22 ljudem pri Peternelu. Ker v današnjem času, širom sveta divja več boroženih spopadov, so govorniki ponovno apelirali k miru. Slavnostni govornik prireditve pri Peternelu je bil evropski poslanec Matjaž Nemec . Program je povezoval Dominik Rusjan.
Dobrovo24.04.20248.pohod POT MIRU v občini BrdaOBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO BRDA, ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO, MLADINO IN ŠPORT BRDA in OBČINA BRDA VABIJO na 8. pohod POT MIRU, ki bo dne 01.06.2024 s startom ob 09.00 uri. Zbirno mesto bo na parkirnem mestu kulturnega doma na Humu. Pohod je nezahteven in poteka delno po asfaltni cesti delno po planinski stezi. Pohod poteka po pohodnih poteh v občini Brda. Pohodniki se bodo na posameznih točkah seznanili z vojno zgodovino izpred sto devet let, ter spoznali znamenitosti vzhodnih Brd. Trasa pohoda je dolga 6-7 km in poteka na relaciji: ODHOD IZPRED KULTURNEGA DOMA NA HUMU-SNEŽATNO-DOLINA BIRŠE –KOJSKO- SV.KRIŽ-KOLTURNI DOM NA HUM. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno je pa dobrodošlo vsako okrepčilo iz nahrbtnika. Prijave se zbirajo do vključno 28.05.2024 na elektronski naslov: ozvvsbrda@gmail.com ali na GSM: 040-738-760 (Jože Abramič) Pohod se izvede ob vsakem vremenu. Pohod je na lastno odgovornost. Zaključek pohoda je na isti točki kot začetek. Vljudno vabljeni, s seboj pa prinesite dobro voljo in nasmeh! Se vidimo v Brdih!
Gonjače13.04.2024Volilni občni zbor OZVVS BrdaDne 13.04.2024 smo člani OZVVS Brda imeli volilni občni zbor. Po letnih poročilih , katera je podal predsednik društva, predsednik nadzornega odbora ter predsednik častnega razsodišča se je opravilo še volitve za novo predsedstvo za obdobje 2024-2028. V organe vodenje društva katere prdvideva statut , so za obdobje 2024-2028 bili izvoljeni sledeči člani: Predsednik: Jože Abramič Podpredsednika: Edbin Erzetič in Milenko Srebernič Sekretar: Igor Brešan Nadzorni svet: Debenjak Valeter, Jelko Drufovka, Jože Valenčič Častno razsodišče:Nedeljko Bužinel, Edbin Mavrič, Zvedan Prinčič Člani predsdstva:Jadran Strehar, Jadran Bajt, Miran Ribolica, Ljubomir Prinčič,Vilko Prinčič, Koncut Zoran, Zvonimir Kristančič, Stojan Terčič, Zlatko Lipicer. Posebna gostija našega občnega zbora je bila podžupanija občine Brda Teja Jelina kjer je v svojem nagovoru zaželela novemu vodstvu OZVVS Brda uspešno delo še naprej.
Geoss07.04.2024 Tudi člani OZVVS Brda smo se udeležili ob Dnevu Slovenske zastavev Vavčah.Praporščaki Zveze Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever smo v sodelovanju z društvom Heraldica-Slovenica obeležili dan slovenske nacionalne zastave. Slavnostni govornik je bil namestnik načelnika GŠSV brigadir Uroš Paternus.Praporščakom je poveljeval Dominik Grmek, glavni praporščak ZVVS. Na današnji slovesnosti pa je sodeloval tudi naš praporščak OZVVS Brda Vladimir Tadič.