NOVICE IN DOGODKI

Sabotin

Dvig zastave ob dnevu samostojnosti in enotnostiZa samostojno državo je glasovalo okoli 95 odstotkov državljanov takratne Republike Slovenije, 23. decembra 1990 smo namreč Slovenci na referendumu odločali, ali naj se Slovenija, ki je bila takrat del Jugoslavije, odcepi in postane samostojna država. Rezultati plebiscita so bili prepričljivi. Plebiscita se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev. Za samostojno državo jih je glasovalo okoli 95 odstotkov, kar je pomenilo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izide plebiscita so v slovenski skupščini uradno razglasili čez tri dni, 26. decembra. Ta dan zato obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik. Dragi rojaki te podatke se ne sme nikoli pozabiti zato čuvajmo kar smo takrat dosegli z enotnostjo. Srečno Slovenija! Predsednik OZVVS Brda Jože Abramič

Občina Brda

Voščilo 2023Spoštovani, različnost nas bogati, delitve pa so tiste, ki nas siromašijo. Samo dva milijona nas je. Zavedajmo se, da ustvarjanje delitev lahko koristi posameznikom, tudi političnim skupinam, zagotovo pa ne nam kot družbi. In spoštovani politiki, rojaki, umaknimo žaljive besede iz svojih besednjakov. Slovenija je tako kot pred desetletji še vedno država naravnih lepot, pridnih in prijaznih ljudi, pokažimo to tudi v komunikaciji na družbenih omrežjih in vseh porah našega družbenega življenja. Spoštovani gospe in gospodje, smo generacija ki je imela zgodovinsko srečo in pogum, da se je lahko odločala o samostojnosti – ampak zdaj so na potezi mlajše generacije katere bojo gradile, ne razdirale, iskale skupne točke, ne pregrad. Samo s strpnim državljanskim tkanjem vsakodnevnih odgovornosti lahko vsak izmed nas prispeva k demokratični, pravični in uspešni Sloveniji, ki nam bo vsem v ponos in veselje. Tone Pavček je tako zapisal v svojih zapisih, treba je mnogo tišine, tišine zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas, tihi , plahi pojemajoči glas golobov, mravelj, ljudi, src in njih veličine sredi krivic in vojska, sredi vsega tega, kar ni kruh, ljubezen in ne dobrota. Vsem državljankam in državljanom, vsem Slovenkam in Slovencem doma in po svetu iskreno čestitam ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. Dovolite mi še, da vam ob prihajajočih prazničnih dneh zaželim, da bi nas leto 2023 obdarilo s srečo in zdravjem ter nas okrepilo v prepričanju, da zmoremo kot družba doseči tudi najzahtevnejše cilje. Srečno, Slovenija! Predsednik OZVVS Brda Jože Abramič

Občina Brda

Izjava Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev SeverMUZEJ OSAMOSVOJITVE-IZJAVA ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO IN ZVEZE POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER Člani predsedstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) so na svoji redni seji dne 10. novembra 2022 razpravljali o predlogu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (ZVSO), da bi v Sloveniji še naprej imeli »samostojni muzej osamosvojitve«. Predlog podpirata politični stranki SDS in NSi, katerih vidni člani so bili med ustanovitelji in člani omenjenega združenja. O predlogu ZVSO je razpravljal tudi upravni odbor Zveze policijskih veteranskih društev Sever (ZPVD Sever). Glede na to, da veterani vojne za Slovenijo, združeni v ZVVS in ZPVD Sever nismo bili vključeni v kakršno koli razpravo glede potrebe po samostojnem muzeju osamosvojitve, smo dolžni slovenski javnosti jasno izraziti svoje stališče glede omenjenega predloga, predvsem zaradi tega, ker združujemo več kot 30.000 članov, od katerih nas ima priznani status vojnega veterana več kot 24.000 članov. Vzpodbudila pa nas je tudi izjava predsedniškega kandidata, da je za mnenje potrebno najprej vprašati vojne veterane. Zakaj nas torej nihče ni vprašal vsaj za naše mnenje? To je nedostojno, nespodobno, žaljivo in kaže na izključevanje velikega dela vojnih veteranov - pripadnikov Teritorialne obrambe in milice, ki so z orožjem v roki branili na plebiscitu izraženo voljo velike večine prebivalk in prebivalcev Slovenije. Veterani združeni v ZVVS in ZPVD Sever si želimo, da bi bila osamosvojitev, vključno z vojno za Slovenijo predstavljena čim bolj objektivno, na podlagi zgodovinsko ugotovljenih dejstev. Arhivsko gradivo (predmeti, dokumenti, fotografski in filmski materiali) se nahaja in hrani v različnih muzejih in zasebnih zbirkah. Del tega arhiva je lahko izpostavljen izgubi ali celo njegovemu uničenju, s tem pa bi lahko nastala nepopravljiva škoda. Obdobje slovenskega osamosvajanja, katerega naj bi Muzej slovenske osamosvojitve muzeološko predstavljal, je neločljivi del novejše slovenske zgodovine, zato po našem mnenju in oceni stroke sodi pod skupno streho Muzeja novejše zgodovine Slovenije in njegovih kustosov, muzealcev in drugih strokovnih sodelavcev. Skrbi nas dejstvo, da je to postala, kot je izjavil predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil gospod Borut Pahor, politična odločitev, o kateri se želi pogovoriti s predsednikom vlade. O strokovnih razlogih gospod predsednik seveda ne želi govoriti, iz njegove izjave pa lahko sklepamo, da je možna popolnoma politično prikrojena razlaga prikaza dejstev v procesu osamosvajanja, kar pa nikakor ni v državotvornem in narodno tvornem interesu. Ravno zaradi takšne ugotovitve smo mnenja, da mora biti muzej osamosvojitve oddelek ali kustodiat Muzeja novejše zgodovine, ki proučuje in ohranja zgodovinsko védenje vse od razpada monarhije dalje, torej od leta 1918. Vključno z obdobjem generala Maistra in njegovo vlogo pri narodni osvoboditvi Štajerske z Mariborom 1918-1919, tigrovcev, čas NOB 1941-1945 in kot krono uporništva slovenskega naroda v 20. stoletju - osamosvojitev Slovenije v 1990-1991 skupaj z vsemi procesi demokratizacije Slovenije. S takšno odločitvijo bo tistim, ki jim je lastninjenje osamosvojitve način življenja, odvzeta možnost ustvarjanja nadaljnjih delitev tudi ob takšnem zgodovinskem dejanju, kot je bila osamosvojitev Slovenije. Zgodovinska stroka naj opravi svoje delo v skladu z znanstvenimi standardi in normativi ter objektivno postavi tudi slovensko osamosvojitev v čas in prostor. Ladislav Lipič predsednik ZVVS Dr. Tomaž Čas predsednik ZPVD Sever

Cerje

Kitajski vojaški ataše višji polkovnik Yinsheng Zhang ob obisku Cerja V četrtek 14.7.2022 je Pomnik miru obiskal kitajski vojaški ataše, višji polkovnik Yinsheng Zhang s soprogo,hčerko in svojim namestnikom, v spremstvu predstavnikov veteranskega združenja SEVER Draga Kosmača, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brda Jožeta Abramiča ter združenja MORIS. Uradnemu sprejemu župana Mauricija Humarja, ki je ob tej priložnosti poudaril poslanstvo pomnika kot varuha spomina na tragiko 1. svetovne vojne , 2. svetovne vojne ter vojne za Slovenijo 1991 leta. V zadnjem času pa vse pomembnejšo vlogo glasnika miru, je sledil protokolarni vpis atašejevega sporočila v knjigo častnih gostov. Direktorica Turizma Miren-Kostanjevica, mag. Ariana B. Suhadolnik je zgodbo turistične destinacije Miren Kras predstavila preko ogleda promocijskega videa, v nadaljevanju pa je skupino čez vsebine muzejskih in umetniških zbirk popeljala Anja Sedevčič Lasič. Ataše je izkazal iskreno zanimanje za zgodbo pomnika preko številnih vprašanj ter v pogovoru izrazil veliko navdušenje nad Slovenijo kot urejeno, zeleno, zelo lepo, gostoljubno in mirno državo. Poudaril je, da si tudi Kitajska prizadeva za ponovno vzpostavitev miru v Ukrajini. Pristojne je povabil, da spremljamo aktivnosti kitajskega veleposlaništva in negujemo vezi prijateljstva med narodi, da preprečimo podobne grozote. Pot iz Cerja je skupina nadaljevala v Novo Gorico, na Trg Evrope. Takšni obiski so, poleg priložnosti za tkanje poslovnih in prijateljskih vezi, povezani tudi s trenutki premisleka o odgovornosti slehernega naroda, velikih in majhnih držav, za ohranjanje ravnovesja političnih in ekonomskih interesov in apetitov ter razumevanja najpomembnejše vrednote, ki bo ohranila mir na našem planetu.

Gorjansko

Danijel Božič podpredsednik ZVVSUmrl je Danijel Božič, ki je dejavno sodeloval pri številnih prelomnih in pomembnih trenutkih v zgodovini Primorske in Slovenije. Bil je novinar, publicist, politik, pionir v nastajajoči akademski strukturi na Primorskem, kulturni delavec, veteran Vojne za Slovenijo, zborovski pevec in še marsikaj. V spominu bo ostal tudi kot veder človek in polemičen sogovornik. GORJANSKO > Danijel Božič (1959 - 2022) je bil doma s Krasa, iz Gorjanskega. V Ljubljani je študiral na takratni FSPN, službeno pot pa je začel v Kopru, ki ga je poznal že iz dijaških let na koprski gimnaziji. Krajši čas je bil novinar v uredništvu našega časnika, to je bila njegova prva “prava” zaposlitev, tleče spremembe v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja pa so ga kmalu potegnile na čelo koprske občinske organizacije ZSMS, da je “od znotraj” sodeloval pri družbenih spremembah. Bil je prodoren, zato je bil deležen kandidature in poti v Ljubljano na mesto sekretarja republiške konference ZSMS, kjer je med letoma 1986 in 1988 ob boku predsednika Toneta Anderliča pomagal utreti pot nekaterim ključnim družbenim spremembam tistega časa. Leta 1989 se je vrnil v novinarstvo, takrat je bil tudi delegat v slovenski skupščini, ki je izglasovala samostojnost. Bil je udeleženec Vojne za Slovenijo in kasneje veteranski funkcionar, soorganizator spominskih pohodov Ankaran - Triglav (udeležil se jih je 18), pa tudi urednik časopisa Veteran in zbornika o vidikih vojne leta 1991 na južnem Primorskem. Božič je v začetku devetdesetih let zašel na akademski parket, postal je tajnik takratne Višje pomorske šole, v tistem času pa je deloval tudi v iniciativni skupini za razvoj visokega šolstva v slovenski Istri, na političnem polju pa kot državni svetnik. Z Bernardina je po vmesni postaji v zasebnem podjetju prišel na sveže ustanovljeno Visokošolsko središče v Kopru. S prodornostjo, dobro organizacijo in poznanstvi v Ljubljani je bil med najbolj zaslužnimi za ustanovitev dovolj fakultet, visokih šol in inštitutov za oblikovanje Univerze na Primorskem. Spet je “prestopil” v novinarstvo, bil urednik na TV Koper Capodistria in se podpisal pod dokumentarce Pesem kamna, Gorska lepotica (ob 100-letnici Soške proge) in Zamolčani dan (o Primorskem Dnevu prej). 2006 je prevzel službo na Krasu, vnovič oral akademsko ledino, tokrat na čelu Višjega in visokošolskega središča Sežana. V tem času se je družina preselila iz Kopra v Gorjansko, štiri leta kasneje pa je Danijel Božič postal župan občine Komen. Kasneje je bil glavni tajnik Univerze na Primorskem in nazadnje na MO Koper zadolžen za varovanje občinskih interesov pri gradnji drugega tira. Božič je bil aktiven na sto koncih. Bil je pevec v številnih pevskih zborih, klaviaturist in pevec v zasedbi Zodiak, imel je takšne in drugačne funkcije na lokalni in državni ravni, med drugim je bil predsednik upravnega odbora Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. V njegovem značaju sta se prepletali tako kraška trma kot sredozemska mehkoba. Danijel zahvaljujemo se ti za vse kar si napravil za nas,družini pa izrekamo iskreno sožalje. Naj ne bo nikoli pozabljeno! Predsedstvo OZVVS Brda

Sabotin

Dvig zastave na Sabotinu ob dnevu Državnosti.Spoštovani! ob dnevu državnosti si ne smemo delati iluzij, da lahko o vseh vprašanjih vsi mislimo enako. Nimamo vsi enakih vrednot, interesov, pogleda na svet in življenjskega sloga. Takšna enotnost tudi ni potrebna. Bogastvo in lepota življenja v družbi sta prav v tem, da smo si v marsičem različni. Za prijetno sožitje v družbi je bistveno, da se te različnosti zavedamo in jo spoštujemo. Tudi kadar se ne strinjamo s sočlovekom, je prav, da mu pazljivo prisluhnemo in spoštujemo njegov pogled. Nihče nima pravice poveličevati le svojega mnenja in zaničevati mnenja drugih, kaj šele vsiljevati drugim svoj pogled na svet in svoje vrednote. Misel, duh in ravnanje vsakega človeka morajo biti svobodni, dokler ne škodujemo drugemu. Svoboda, o kateri je veliko razmišljal in pisal preminuli veliki pisatelj in politik Vaclav Havel, to je svoboda, da poveš svoje mnenje, svojo resnico, je neprecenljiva pridobitev družbenega razvoja. Tudi v politiki nikoli ne bomo imeli enakih mnenj o vseh vprašanjih. Pomembno je, da smo pri razpravi o političnih vprašanjih drug do drugega spoštljivi in strpni, da ne zaničujemo drugačnih mnenj, da razpravljamo kulturno in drug drugega prepričujemo z razumnimi in stvarnimi argumenti. Nič ni narobe, če je politična debata včasih ostra, začinjena je lahko tudi s ščepcem čustev in strasti, vedno pa moramo pri tem imeti občutek za pravo mero in kulturo dialoga, v kateri zmaguje moč argumentov. Tudi ko nastanejo spori in zamere, kar je v političnem življenju skoraj neizogibno, jih moramo hitro vreči čez rame, da bi lahko uspešno sodelovali v dobro naših državljank in državljanov. Za ponovni zagon Slovenije potrebujemo v politiki veliko sodelovanja in pozitivne energije. Čeprav imamo o marsičem različna mnenja, moramo biti pri nekaterih stvareh, zlasti pri prizadevanju za blaginjo naših državljank in državljanov, složni in enotni. Za slogo je treba včasih postaviti v ozadje lastni interes, pozabiti na kako zamero, biti strpen in velikodušen in se čim večkrat vprašati, kaj lahko domovina stori za nas, temveč tudi, kaj lahko mi storimo zanjo. Spoštovani, danes je v slovenski družbi res veliko apatije in pesimizma, vendar je še vedno veliko zadovoljnih in optimističnih ljudi. Potrudimo se, da optimizem in zadovoljstvo prevladata. Verjemimo vase in v svoje sposobnosti, saj smo jih že velikokrat v preteklosti dokazali. Verjemimo in zaupajmo tudi v svojo državo in njene institucije. Hkrati pa bodimo do njih kritični in zahtevajmo, da se stalno izboljšujejo. Kot državljani se zavedajmo, da imamo pravico od države in njenih institucij zahtevati, da nam služijo kot kakovosten in učinkovit servis. Današnji dan nam daje priložnost, da se spomnimo, kakšno moč imamo v slogi in kaj vse smo bili sposobni doseči z enotnostjo. Razmišljajmo o tem in si zaželimo čim več trenutkov sloge in enotnosti. Ob državnem prazniku, Dnevu državnosti prejmite iskrene čestitke in zahvalo za izborjeno samostojnost Republike Slovenije, naše države in naše skupne domovine! Naj ne bo nikoli pozabljeno! Jože Abramič

Gornje Cerovo

6.POHOD POT MIRU v Gornjem CerovemObmočno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda je v soboto 28. 5. 2022 izvedlo svoj šesti pohod po Poti miru v občini Brda v sodelovanju z občino Brda in Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. OZVVS Brda v sklopu izvedenega projekta Pot miru od Alp do Jadrana vsako leto organizira zadnjo soboto v mesecu maju tradicionalni vodeni pohod po Poti miru. Zadnji pohod so izvedli leta 2019 potem pa je aktivnost dve leti mirovala za radi ukrepov vezanih na kovid epidemijo. Letos so pohodniki prehodili skoraj 9 kilometrsko pot na trasi Gornje Cerovo – ob državni meji z Italijo – dolina potoka Birše – Gornje Cerovo. Pohodnike je pozdravil predsednik OZVVS Brda Jože Abramič in se zahvalil vsem za udeležbo kljub slabemu vremenu, ki pa je bilo le naklonjeno pohodnikom tako, da se je pohod izvedel brez dežja. Za okrepčilo pred začetkom pohoda so poskrbeli Kraševci iz OZVVS Krasa in Brkinov z odličnim pršutom in drugimi dobrotami. Zgodovinski oris in predstavitev zgodovine Brd in dogajanja med prvo svetovno vojno na območju Brd je na posameznih točkah predstavil Mitja Močnik. Pohodniki so se poleg zgodovine Brd seznanili tudi z znamenitostmi v okolici trase pohoda. Pohoda se je udeležilo skoraj sedemdeset pohodnikov in udeležencev iz območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo iz Brd, Kanala ob Soči, Krasa in Brkinov, območno združenje Slovenskih častnikov Sežana, policijskega veteranskega združenja Sever iz Nove Gorice in drugi. Na trasi pohoda so se pohodniki seznanili z delovanjem italijanske vojske v obdobju prve svetovne vojne na tem območju kjer so zgradili številne vojaške ceste in ozkotirno progo po dolini potoka Birše, z delovanjem vojaških poljskih bolnišnic v Kojskem, Šmartnem idr, logistično oskrbo in žičnice na območju Brd za potrebe italijanske vojske. Močnik je predstavil tudi širšo zgodovino Brd in poudaril represijo italijanske vojaške oblasti po zasedbi Brd konec maja 1915. Pohodniki so se po zaključku pohoda zbrali v dvorani Mladinskega kluba v Cerovem. Tu smo se vsi okrepčali z odličnim pasuljem iz restavracije Gurman iz Nove Gorice in žlahtno briško kapljico. Predsednik OZVVS Brda Jože Abramič pa je v zahvalo za predhodna leta predsedovanja OZVVS Brda in vložen trud in delo pri delovanju društva ter pri projektu Poti miru v občini Brda Mitji Močniku podelil zlato medaljo OZVVS Brda. Dan se je zaključil v prijetnem vzdušju tako organizatorjev kot gostov in udeležencev pohoda. Nasvidenje do naslednjega leta, ko se ponovno vidimo v Goriških Brdih. Mitja Močnik