Ustanovitev Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brda

V prostorih Vinske kleti Brda se je dne 3. 2. 2012 ob 19:00 odvijal pomemben dogodek za Občino Brda in prebivalce Brd, ustanovitev Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS Brda). Ustanovnega zbora se je udeležilo več kot 50 članov, veterane pa je pozdravil in spodbudil z besedami tudi podžupan g. Jožko Zamar, ustanovnega zbora pa se je udeležil tudi predsednik OZVVS Veteran Nova Gorica g. Srečko Lisjak, saj so briški veterani do sedaj delovali v okviru OZVVS Veteran Nova Gorica – sekcija Brda, ki ji je na zadnje predsedoval g. Aleš Simčič.

Zgodovina veteranske organizacije v Brdih sega v leto 2001, ko so se dne 20. aprila v Vinski kleti Brda zbrali briški veterani in ustanovili prvo veteransko sekcijo, ki ji je predsedoval g. Mitja Močnik, po dveh letih pa je sekcijo prevzel g. Davorin Korenjak, za njim pa do sedanji predsednik g. Aleš Simčič. Želja po samostojni poti je vzklila že pred desetimi leti, vendar se zaradi subjektivnih razlogov ni uresničila vse do letošnjega februarja.

Na ustanovnem zboru so organi društva izvolili ustanovitelje društva, ki so Mitja Močnik, Zoran Zlobec in Vojko Šibav, organe za delovanje društva in sprejeli statut za delovanje društva in ostale pravne akte.

Ožje vodstvo društva je: predsednik Mitja Močnik, podpredsednika Boris Marinič in Zoran Zlobec, sekretar Jože Abramič, praporščak Boris Simčič in še sedem članov predsedstva. Nadzorni odbor vodi Valter Debenjak plus dva člana, častno razsodišče vodi Nedeljko Bužinel plus dva člana, finančno poslovanje je zaupano ga. Lidji Vuga. OZVVS Brda trenutno šteje skoraj dvesto članov, vendar si je vodstvo kot je na zboru poudaril predsednik društva Mitja Močnik zadalo primarno nalogo širjenja članstva, zbiranja sredstev, ureditev pisarne na Dobrovem v prostorih nekdanje policijske uprave in sodelovanje na dosedanjih aktivnostih ter s sorodnimi organizacijami.

S predsednikom OZVVS Veteran Nova Gorica je dogovorjeno tesno sodelovanje na veteranskih aktivnostih predvsem pri dvigovanju zastave na Sabotinu in tudi pri drugih dogodkih, saj le dobro in korektno sodelovanje s sosednjo veteransko organizacijo in ostalimi veteranskimi organizacijami na območju občine Brda in mestne občine Nova Gorica in občine Kanal lahko obrodi uspešno delovanje OZVVS Brda.

OZVVS Brda je trenutno še samostojno društvo, ki ga Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) še ni sprejela v svoje okrilje, je pa v postopku kar naj bi se rešilo v uglednem času, saj so se določene pravne formalnosti in birokratske procedure po ustanovitvi OZVVS Brda časovno zavlekle in s tem posledično zamudili tudi glavni zbor ZVVS v Ljubljani. Ne glede na to pa imamo briški veterani vso podporo s strani vodstva naše krovne organizacije ZVVS v Ljubljani. Po ureditvi še ostalih formalnosti bo poslovala tudi informacijska pisarna OZVVS Brda na Dobrovem, urnik in način delovanja bo objavljen na javnih mestih in v medijih. Na nekaj aktivnostih se je v letošnjem letu že udeležilo določeno število naših članov, ostale pa se bodo še realizirale, kar pa gre v veliko zahvalo tudi Občini Brda z gospodom županom Francom Mužičem na čelu, kar nam je v veliko oporo za uspešno delovanje.

Za lažje kontaktiranje in obveščanje lahko briški veterani in drugi uporabljajo naslov društva, ki se glasi: OZVVS BRDA Trg 25. Maja 2 5212 Dobrovo ali po elektronski pošti: ozvvsbrda@gmail.com. Člane, ki razpolagajo z elektronskim naslovom naprošamo, da nam ga posredujejo na navedeni elektronski naslov zaradi racionalnejšega in hitrejšega obveščanja.

Za lažje razumevanje pa objavljamo še osnovne informacije za pridobitev statusa vojnega veterana, komu pripada, kakšne so bonitete po dopolnjenem 50 letu starosti in kakšen je postopek pridobitve statusa, saj samo članstvo v veteranski organizaciji ni dovolj za upravičenost do ugodnosti, ki pripadajo veteranu s statusom. Za ureditev statusa upravičenec rešuje osebno na Upravni enoti v Novi Gorici.

STATUS VOJNIH VETERANOV – upravičenost do statusa in postopek pridobitve

Po 50. členu Ustave Republike Slovenije je vojnim veteranom zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom.

Temeljno načelo zakona o vojnih veteranih je zagotovitev posebnega varstva vojnih veteranov, glede na to, da so bili tisti del prebivalstva, ki je bilo med vojno ali vojaško agresijo na Republiko Slovenijo kot sestavni del obrambnih sil oziroma odpora okupatorju najbolj izpostavljen (princip tveganosti) in se njihova prizadetost, ne glede na to, ali so med vojno oziroma agresijo utrpeli okvaro organizma ali ne, kaže v trajnih posledicah na njihovem zdravju. Drugo načelo, na katerem temelji zakon, pa je urejeno varstvo tudi v drugih zakonodajah in v priznanju, ki ga država daje svojim vojnim veteranom zaradi njihovega prispevka k obrambi države in njenih prebivalcev.

Po citiranem zakonu so vojni veterani osebe, ki so v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljale vojaške dolžnosti za obrambo Republike Slovenije, osebe, ki so v policijskih enotah opravljale naloge s področja varnosti Republike Slovenije in osebe, ki so bile legalno na podlagi odločitve pristojnega organa neposredno vključene v oborožen odpor. Zakon v nadaljevanju opredeljuje, da so vojni veterani:

•    borci za severno mejo in vojni prostovoljci,
•    borci in drugi udeleženci NOV Slovenije,
•    osebe, ki so bile v oboroženih formacijah protifašističnega gibanja ali v oboroženem protifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah ter
•    pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policije, obveščevalno varnostne službe, enot za zveze Republike in občin ter narodne zaščite, ki so ob vojaški agresiji od 26. junija do 18. julija 1991 opravljali vojaške in druge dolžnosti za obrambo Republike Slovenije.

Zakon o vojnih veteranih ureja status vojnih veteranov kot oseb, ki so v vojni ali vojaški agresiji opravljale vojaške in druge dolžnosti za obrambo Slovenije. Vključitev vojakov, ki so bili vpoklicani v mirnodobnem času, čeprav so opravljali vojaške dolžnosti za obrambo pred eventualno vojaško agresijo kot ene od kategorij upravičencev, po tem zakonu zato ni mogoča.

Zaradi temeljnega načela zakona, da so vojni veterani osebe, ki so opravljale vojaške dolžnosti za obrambo Slovenije pred vojaško agresijo, ni moč uvrstiti mobilizirance v nemško vojsko med vojne veterane, temveč se njihovo varstvo v skladu s sklepom Odbora Državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve rešuje z zakonom o varstvu žrtev vojnega nasilja.

Vojaški invalidi, ki so okvaro organizma dobili pri obrambi Slovenije, so po citiranem besedilu zakona o vojnih veteranih uvrščeni med vojne veterane. Tisti vojni invalidi, ki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje statusa vojnega veterana, pa imajo možnost pridobiti status žrtve vojnega nasilja na podlagi zakona o žrtvah vojnega nasilja.

Zakon pri nekaterih osebah veže status vojnega veterana na državljanstvo Republike Slovenije od 25.6.1991. Na državljanstvo je tako vezana pridobitev statusa vojnega veterana pri vojnih ujetnikih bivše Jugoslovanske vojske iz vojne od 6. aprila do 17. aprila 1941, pri udeležencih, ki imajo udeležbo v NOV v drugih delih nekdanje Jugoslavije priznano po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in pri osebah, ki jim je priznan čas udeležbe v oboroženih formacijah protifašističnega gibanja v drugih deželah in zavezniških vojskah. Pri drugih vojnih veteranih pogoj državljanstva Republike Slovenije ni predviden, glede na to, da je eno od načel, na katerih temelji zakon, zagotavljanje varstva vsem osebam, ki so aktivno neposredno sodelovale pri obrambi Republike Slovenije v skladu s predpisi s področja obrambe ali pa kot prostovoljci v oboroženem odporu na podlagi odločitve pristojnega organa. Enako načelo je uporabljeno v primeru opravljanja vojaških in drugih dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije ob vojaški agresiji nanjo od 26. junija do 18. julija 1991.

Podobno kot v nekaterih evropskih državah zakon ne zagotavlja statusa vojnega veterana in pravic na tej podlagi osebam, ki so prostovoljno sodelovale na strani agresorja.

Pravice po zakonu o vojnih veteranih lahko vojni veterani uveljavljajo po dopolnjenem 50. letu starosti ali prej, če so trajno popolnoma nezmožni za delo.

Vojnim veteranom se zagotavlja socialna varnost z veteranskim dodatkom. Pravico do tega dodatka imajo vojni veterani, katerih delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek. Osnova za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove višine je enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih. Veteranski dodatek ne more znašati manj kot 10 % osnove.

Vojnim veteranom, ki jim je za opravljanje osnovnih življenjskih potreb neogibno potrebna pomoč in postrežba in tudi ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev te pravice po drugih predpisih, se zagotavlja pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ob pogojih in v višini po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Vojni veterani s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borci za severno mejo in vojni prostovoljci, prejemniki z najvišjim državnim odlikovanjem ter organizatorji narodne zaščite imajo pravico do letnega prejemka in brezplačne vožnje na ozemlju Republike Slovenije z vlakom ali avtobusom in sicer za skupaj štiri potovanja na leto. Ob smrti teh oseb ima oseba, ki oskrbi pogreb, pravico do pogrebnine in oseba, ki krije stroške prevoza posmrtnih ostankov teh oseb iz kraja, v katerem so umrle, do kraja, v katerem bodo pokopane, pravico do povračila dejanskih stroškov za prevoz na ozemlju Republike Slovenije.

Zakon zagotavlja vojnim veteranom plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja in pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in povračila potnih stroškov pri uveljavljanju te pravice ob pogojih in v obsegu, predpisanem za vojne invalide.

Vojnim veteranom, ki so bili v času, prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, mlajši od 15. let in pripadnikom Teritorialne obrambe RS, policistom, operativnim delavcem kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na RS v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi RS, se čas, prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, šteje v pokojninsko dobo kot posebna doba v dejanskem ali dvojnem trajanju po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Eno od pomembnih načel, ki je vgrajeno v zakon, je tudi nemožnost kumuliranja pravic. Tako lahko vojni veterani uveljavljajo pravice po predlaganem zakonu, če teh ali podobnih pravic ne morejo uveljaviti po drugih predpisih ali v tuji državi.

Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
http://www.sigov.si/dz/si/zakonodaja/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html

Vprašanje: Katere pravice pripadajo veteranu iz obdobja od 26. 6. do 18. 7. 1991, ko dopolni 50 let starosti?

V okviru varstva vojnih veteranov so možne pravice: veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, letni prejemek, zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, brezplačna vožnja, pogrebnina in priznanje pokojninske dobe, vendar pa pravice vojnemu veteranu ne pripadajo avtomatično, ampak šele ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev iz 1. in 2. odstavka 6. člena. Pravico do varstva ima vojni veteran, ko dopolni 50 let ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Priznanje pokojninske dobe, pa lahko vojni veteran uveljavi ne glede na določbo 1. odstavka 6. Člena

Vprašanje: Katere dokumente potrebujem za uveljavitev statusa vojnega veterana?

K zahtevi za priznanje statusa vojnega veterana je treba priložiti fotokopijo osebnega dokumenta. Hkrati lahko v zahtevi navedete okoliščine svojega delovanja in priložite morebitna dokazila, kar lahko znatno olajša postopek uveljavitve statusa vojnega veterana. Predvidevamo, da ste delovali v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo leta 1991. Glede na to, da Zakon o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/2006; UPB2) zajema več skupin vojnih veteranov, je treba pojasniti, da vsaka od teh zahteva svoj dokazni postopek in posledično temu različne dokumente. Zato v tej zvezi ni mogoče podati bolj konkretnega odgovora.

Vprašanje: Ali so vojni veterani po dopolnjenem 50. letu res oproščeni plačila dodatnega zavarovanja? Kje lahko uredim to zadevo?

Oseba s priznanim statusom vojnega veterana lahko po dopolnjenem 50. letu starosti uveljavi priznanje pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po Zakonu o vojnih veteranih. V kolikor imate priznan status vojnega veterana, lahko zahtevo za priznanje pravice do zdravstvenega varstva vložite pri krajevno pristojni upravni enoti (pristojni glede na vaše prebivališče).

Vprašanje: Naslednje leto bom dopolnil 50 let. Imam urejen status vojnega veterana. Sem v rednem delovnem razmerju. Zanima me, če bom kljub temu dobil tudi nadomestilo oz. veteranski dodatek.

V kolikor vaši prejemki in prejemki družinskih članov ne presegajo cenzus  za priznanje pravice do veteranskega dodatka (497,15 EUR na družinskega člana - upravičenec, zakonec in vzdrževani družinski člani) lahko pri upravni enoti vložite zahtevo. Upravna enota nato na podlagi vaše zahteve odloča o priznanju pravice do veteranskega dodatka. Enako se vojnemu veteranu priznajo ostale pravice, torej v upravnem postopku, na zahtevo upravičenca.

Več odgovorov in informacij o statusu vojnih veteranova na naslednji spletni povezavi:
http://e-uprava.gov.si/euprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=785&sid=401&vprasanja=vsa

Mitja Močnik
predsednik OZVVS Brda