Rado Simoniti

Rodil se je v Goriških Brdih, materi Jožefi in očetu Antonu, organistu in čevljarju, kot deseti otrok. V domačem kraju je obiskoval ljudsko šolo, potem pa z desetimi leti odšel v Ljubljano. Maturiral je na klasični gimnaziji leta 1933, potem pa do leta 1937 obiskoval Konservatorij.

Prvo delovno mesto je dobil v Splitu, vendar se je po dveh letih vrnil v Ljubljano, kjer je v Operi vodil zbor. Leta 1943 je odšel v partizane in osnoval partizanski pevski zbor Srečko Kosovel, s katerim je imel številne nastope doma in po Evropi. Diplomiral je na Akademiji za glasbo leta 1946. Po vojni je bil operni dirigent v Operi v Ljubljani ter desetletje tudi dirigent zbora Slovenske filharmonije. Bil je urednik revije Naši zbori, sodeloval je pri ustanovitvi mladinskega pevskega festivala v Celju, nekaj časa je poučeval na Akademiji za glasbo, objavljal je v glasbenih revijah, sodeloval z različnimi zbori.

Njegov opus obsega okoli 600 predvsem samospevov in zborovskih pesmi; med njimi so lastna dela in priredbe. Napisal je glasbo za opero Partizanka Ana Smiljana Samca, uglasbil je besedila pesnikov Alojza Gradnika, Mateja Bora, Iga Grudna, Srečka Kosovela, Karla Destovnika Kajuha in številnih drugih. Med operami je dirigiral Nabucco, La Bohême, Prodano nevesto in druge.

Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Vir: Primorci.si